Davki in prispevki

Zaprtje s.p.: davčne obveznosti, ki jih podjetniki pogosto pozabijo

Izbris s.p. iz registra ne pomeni konca obveznosti. Pregledamo davčne, računovodske in druge korake ob zaprtju.

Zaprta trgovina z roleto

Zaprtje samostojnega podjetnika je postopek, ki se na prvi pogled zdi preprost — vložite zahtevek na SPOT (e-VEM), AJPES vas izbriše iz registra in zgodba je končana. V resnici pa izbris iz Poslovnega registra Slovenije ne pomeni, da so vaše obveznosti izpolnjene. Davčne, računovodske in administrativne naloge, ki sledijo zaprtju, so pogosto obsežnejše od samega izbrisa. Napake pri tem koraku lahko povzročijo dolgotrajne postopke s FURS in nepričakovane finančne obveznosti.

Kaj morate urediti pred izbrisom

Preden vložite zahtevek za izbris s.p., morate izvesti več korakov:

  • Obvestite FURS o nameravani prenehanju dejavnosti najmanj 30 dni pred predvidenim datumom izbrisa. Obvestilo se vloži na obrazcu, dostopnem prek sistema eDavki.
  • Izdajte vse račune za opravljene storitve in dobavljeno blago. Po izbrisu ne morete več izdajati računov z identifikacijsko številko za DDV.
  • Izterjajte odprte terjatve ali jih ustrezno odpišite. Neizterljive terjatve je treba evidentirati v poslovnih knjigah.
  • Poravnajte obveznosti do dobaviteljev, zaposlenih in države. Neporavnane obveznosti ne prenehajo z izbrisom — odgovarjate za njih z osebnim premoženjem.
  • Odjavite zaposlene iz obveznih socialnih zavarovanj in jim pravočasno vročite odpoved pogodbe o zaposlitvi z upoštevanjem odpovednih rokov.
  • Izvedite inventuro in ugotovite stanje zalog, opreme in drugega premoženja.

Če ste zavezanec za DDV, morate pred izbrisom vložiti zahtevek za prenehanje identifikacije za DDV. Ob tem morate obračunati DDV od vseh sredstev, od katerih ste ob nabavi uveljavili odbitek vstopnega DDV — to vključuje opremo, zaloge in druga poslovna sredstva, ki jih obdržite po zaprtju.

Davčne obveznosti po zaprtju

Po izbrisu iz registra vas čaka še vrsta davčnih obveznosti:

Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti morate oddati v 60 dneh od dneva prenehanja opravljanja dejavnosti — ne do konca marca naslednjega leta, kot velja sicer. Ta rok podjetniki najpogosteje zamudijo.

Obračun DDV za zadnje davčno obdobje morate oddati v roku, ki velja za redno oddajo (zadnji delovni dan meseca po preteku obdobja). V zadnjem obračunu morate zajeti tudi DDV od obdržanih sredstev.

Dohodninska napoved: Dohodek iz dejavnosti se všteje v letno dohodninsko osnovo. Če ste med letom prejemali dohodke tudi iz drugih virov (zaposlitev, najemnine), bo skupna dohodninska obveznost morda višja od pričakovane.

Prispevki za socialno varnost tečejo do dneva izbrisa. Preverite, da so vsi prispevki obračunani in plačani — tudi za zadnji, morda nepopolni mesec.

Najpogostejše napake pri zapiranju s.p.

Napake, ki jih podjetniki najpogosteje naredijo ob zaprtju:

  1. Zamuda pri oddaji davčnega obračuna. Rok 60 dni od prenehanja je krajši, kot pričakuje večina. Zamuda pomeni globo.
  2. Pozabljen obračun DDV od obdržanih sredstev. Če ob zaprtju obdržite službeno vozilo ali opremo, od katere ste odšteli vstopni DDV, morate DDV obračunati in plačati. FURS to preverja sistematično.
  3. Nerešene terjatve in obveznosti. Odprti dolgovi in terjatve ne izginejo z izbrisom. Upniki vas lahko tožijo kot fizično osebo, saj s.p. ni pravna oseba — odgovarjate z vsem premoženjem.
  4. Opustitev arhiviranja dokumentacije. Poslovne knjige in davčno dokumentacijo morate hraniti še deset let po zaprtju. Če jih zavržete, se ob morebitnem naknadnem preverjanju FURS ne morete braniti.
  5. Prezgodnji izbris brez poravnanih obveznosti do zaposlenih. Odpuščeni delavci imajo pravico do odpravnine in odpovednega roka. Neizpolnjevanje teh obveznosti pomeni delovno-pravni spor.

Zaprtje s.p. ni enkratno dejanje, ampak postopek, ki traja od nekaj tednov do nekaj mesecev. Načrtujte ga pravočasno in sistematično — popravljanje napak po izbrisu je dražje in zamudnejše.