Poleg letnega regresa za dopust, ki ga delodajalci izplačujejo najkasneje do 1. julija, se v zakonodajni praksi vse pogosteje omenja koncept zimskega regresa. Gre za dodatek, ki naj bi zaposlenim pomagal pri povečanih stroških v zimskih mesecih — od ogrevanja do višjih cen živil. Za delodajalce to pomeni novo obveznost, ki zahteva pravočasno načrtovanje in pravilno davčno obravnavo.
Kaj je zimski regres in komu pripada
Zimski regres je enkratno izplačilo, namenjeno zaposlenim za pokrivanje povečanih življenjskih stroškov v zimskem obdobju. Pravico do zimskega regresa imajo vsi zaposleni, ki so v delovnem razmerju na dan izplačila, ne glede na to, ali delajo za polni ali krajši delovni čas. Pri zaposlenih s krajšim delovnim časom se znesek sorazmerno zmanjša glede na obseg delovnega časa.
Pomembno je, da pravica nastane z vzpostavitvijo delovnega razmerja. Zaposleni, ki so v poskusni dobi, so prav tako upravičeni. Izjema so le osebe, ki opravljajo delo na podlagi civilnih pogodb (avtorska pogodba, podjemna pogodba, študentsko delo), saj te niso v delovnem razmerju po Zakonu o delovnih razmerjih.
Delodajalci morajo upoštevati, da zimski regres pripada tudi zaposlenim, ki so na bolniški odsotnosti, porodniškem dopustu ali dopustu za nego in varstvo otroka, če imajo na dan izplačila veljavno pogodbo o zaposlitvi.
Koliko znaša in kdaj ga je treba izplačati
Višina zimskega regresa je vezana na minimalno plačo. Osnovni znesek znaša 50 odstotkov minimalne plače, veljavne v mesecu izplačila. Ob upoštevanju minimalne plače za leto 2026 to pomeni okvirno 680 evrov bruto. Kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti ali podjetniške kolektivne pogodbe lahko določijo višji znesek, ne morejo pa ga znižati pod zakonski minimum.
Rok za izplačilo je 15. november tekočega leta. Delodajalec ga lahko izplača prej, ne sme pa zamuditi tega datuma. Zamuda pomeni kršitev delovnopravne zakonodaje, za katero inšpektorat za delo izreče globo, ki se giblje od 1.500 do 4.000 evrov za pravno osebo in od 300 do 1.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca.
Za delodajalce s sezonskim poslovanjem ali omejenim denarnim tokom je priporočljivo, da znesek zimskega regresa vključijo v letni finančni načrt in ga rezervirajo sproti, na primer z mesečnim odlaganjem sorazmernega deleža.
Davčna obravnava za delodajalca in zaposlenega
Zimski regres je davčno obravnavan podobno kot letni regres. Za zaposlenega velja, da se del zimskega regresa, ki ne presega 50 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji po zadnjem objavljenem podatku SURS, ne všteva v davčno osnovo za dohodnino. Presežek nad to mejo je obdavčen kot dohodek iz delovnega razmerja.
Za delodajalca je celoten znesek zimskega regresa davčno priznan odhodek, pod pogojem, da je izplačan v skladu z zakonom ali kolektivno pogodbo. Prispevki za socialno varnost se obračunajo od celotnega bruto zneska — torej tudi od dela, ki je za zaposlenega oproščen dohodnine.
Praktični kontrolni seznam za delodajalce:
- Preverite, ali kolektivna pogodba vaše dejavnosti določa višji znesek od zakonskega minimuma.
- V plačilno listo za november vključite ločeno postavko za zimski regres.
- Obračunajte prispevke delodajalca in delojemalca od celotnega bruto zneska.
- Dohodninsko osnovo zaposlenega zmanjšajte za neobdavčeni del.
- Oddajte REK-O obrazec z ustrezno vrsto dohodka.
- Rok za plačilo prispevkov in akontacije dohodnine je enak kot pri redni plači — najkasneje na dan izplačila.
Zimski regres je nova obveznost, ki zahteva prilagoditev računovodskih procesov. Če še niste preverili, kako vpliva na vaš letni strošek dela, je zdaj pravi čas, da to naredite skupaj z računovodskim servisom.