Ko delodajalec zaposluje, bruto plača na pogodbi ni celoten strošek. Na bruto plačo se obračunajo prispevki delavca (ki zmanjšajo neto izplačilo) in prispevki delodajalca (ki skupni strošek povečajo). Za mala podjetja, ki zaposlujejo prvič, je razlika med dogovorjeno bruto plačo in dejanskim stroškom pogosto neprijetno presenečenje. Razumevanje strukture prispevkov je nujno za pravilno načrtovanje stroškov dela.
Iz česa je sestavljen strošek zaposlenega
Skupni strošek zaposlenega je sestavljen iz treh ravni:
Neto plača je znesek, ki ga delavec prejme na transakcijski račun. To je bruto plača, zmanjšana za prispevke delavca in dohodnino.
Bruto plača vključuje osnovno plačo, dodatke (za delovno dobo, nadure, nočno delo, delo ob praznikih), del plače za delovno uspešnost in morebitne druge sestavine. Od bruto plače se obračunajo prispevki delavca:
- prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 15,50 %,
- prispevek za zdravstveno zavarovanje: 6,36 %,
- prispevek za zaposlovanje: 0,14 %,
- prispevek za starševsko varstvo: 0,10 %.
Skupaj prispevki delavca znašajo 22,10 % bruto plače.
Bruto bruto (strošek delodajalca) je bruto plača, povečana za prispevke delodajalca:
- prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: 8,85 %,
- prispevek za zdravstveno zavarovanje: 6,56 %,
- prispevek za zaposlovanje: 0,06 %,
- prispevek za starševsko varstvo: 0,10 %,
- prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni: 0,53 %.
Skupaj prispevki delodajalca znašajo 16,10 % bruto plače.
Primer: pri bruto plači 2.000 evrov prispevki delodajalca znašajo 322 evrov, skupni mesečni strošek pa 2.322 evrov — brez upoštevanja regresa, prevoza, prehrane in morebitnih drugih pravic.
Kako se izračunajo prispevki delodajalca
Osnova za izračun prispevkov delodajalca je bruto plača delavca. Prispevki se obračunajo od celotne bruto plače, vključno z dodatki, nadomestili in variabilnim delom. Izjema so povračila stroškov (prevoz na delo, prehrana, dnevnice), ki niso del bruto plače in se ne vštevajo v osnovo za prispevke, dokler ne presežejo zakonsko določenih zneskov.
Pomembna pravila, ki vplivajo na obračun:
- Minimalna osnova za prispevke znaša 60 % povprečne mesečne plače v RS. Tudi če je dogovorjena bruto plača nižja (na primer pri skrajšanem delovnem času), se prispevki obračunajo najmanj od minimalne osnove, preračunane na polni delovni čas.
- Pri bolniški odsotnosti do 30 delovnih dni nadomestilo plače bremeni delodajalca. Prispevki se obračunajo od nadomestila.
- Dodatek za delovno dobo (0,5 % bruto plače za vsako leto delovne dobe) je obvezen in povečuje osnovo za prispevke.
Kako znižati skupne stroške dela
Zakonite možnosti za znižanje stroškov dela so omejene, a obstajajo:
- Olajšava za zaposlovanje: Delodajalec, ki zaposli osebo, mlajšo od 26 let, ali osebo, starejšo od 55 let, ki je bila prijavljena na zavodu za zaposlovanje, lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 45 % plače zaposlenega za prvi dve leti zaposlitve.
- Subvencije Zavoda RS za zaposlovanje: Za zaposlitev dolgotrajno brezposelnih oseb, invalidov ali oseb iz drugih ranljivih skupin so na voljo periodični programi subvencioniranja.
- Povračila stroškov namesto višje plače: Prevoz na delo, prehrana med delom in dnevnice so do zakonsko določenih zneskov oproščeni prispevkov in dohodnine. Optimizacija teh izplačil je zakonit način za povečanje neto prejemka zaposlenega brez sorazmernega povečanja stroškov.
- Organizacija dela: Nadure so dražje od rednega dela (dodatek 30 % in polni prispevki). Racionalna organizacija delovnega časa zmanjšuje potrebo po nadurah in s tem stroške.
Strošek zaposlenega je načrtovalna kategorija, ne presenečenje. Pred vsako zaposlitvijo izračunajte celoten strošek — vključno s prispevki, regresom, prevozom, prehrano in morebitnimi dodatki — in ga vključite v finančni načrt.