Študentsko delo je za mnoga mala podjetja najpreprostejši način, da hitro pokrijejo povečan obseg dela v sezoni, pri projektih ali ob odsotnosti zaposlenih. Vendar pa enostavnost najema prek študentskega servisa ne pomeni, da obveznosti ni. Delodajalci morajo poznati dejanske stroške, pravice študentov in omejitve, ki jih določa zakonodaja.
Kakšni so dejanski stroški študentskega dela
Bruto urna postavka, ki jo dogovorite s študentom, ni edini strošek. Na vsako izplačilo se obračunajo prispevki in dajatve, ki skupni strošek delodajalca občutno povišajo.
Na bruto znesek študentovega zaslužka se obračunajo:
- Koncesijska dajatev: 16 odstotkov (od tega 8,41 odstotka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 6,36 odstotka za proračun ter 1,23 odstotka za študentsko organizacijo).
- Prispevek za zdravstveno zavarovanje: 6,36 odstotka.
- Prispevek za poškodbe pri delu: 0,53 odstotka.
- DDV na koncesijsko provizijo servisa, ki jo plača delodajalec.
V praksi to pomeni, da je dejanski strošek delodajalca približno 23 do 25 odstotkov višji od bruto zneska, ki ga prejme študent. Če študentu plačate 8 evrov bruto na uro, vas ta ura dejansko stane okrog 10 evrov, vključno s provizijo servisa.
Minimalna bruto urna postavka za študentsko delo znaša 7,21 evra (veljavna od januarja 2026). Postavka pod tem zneskom ni dovoljena, ne glede na vrsto dela ali dogovor s študentom.
Obveznosti delodajalca pri študentskem delu
Pred začetkom dela mora študent predložiti veljavno napotnico, ki jo izda pooblaščeni študentski servis. Delodajalec ne sme dovoliti dela brez napotnice — v nasprotnem primeru gre za delo na črno, za kar so predvidene visoke globe.
Delodajalec mora zagotoviti:
- Varno delovno okolje in uvodno usposabljanje za varnost pri delu.
- Evidenco opravljenih ur za vsakega študenta.
- Pravočasno plačilo opravljenega dela v roku, določenem na napotnici (praviloma 30 dni po opravljenem delu).
- Spoštovanje omejitev delovnega časa — študent ne sme delati več kot 8 ur na dan in 40 ur na teden.
- Pravico do odmora in počitka pod enakimi pogoji kot redno zaposleni.
Študentsko delo ni delovno razmerje po Zakonu o delovnih razmerjih. Toda to ne pomeni, da za študente ne veljajo pravila o varnosti in zdravju pri delu. Inšpektorat za delo redno preverja tudi pogoje dela študentov.
Omejitve in pogosti zapleti
Najpogostejša napaka delodajalcev je dolgotrajna uporaba študentskega dela za delo, ki ima naravo rednega delovnega razmerja. Če študent pri vas dela vsak dan, polni delovni čas, več mesecev zapored in opravlja enake naloge kot redno zaposleni, lahko inšpektorat ugotovi obstoj delovnega razmerja. Posledica je odredba sklenitve pogodbe o zaposlitvi za nazaj, vključno s plačilom vseh prispevkov.
Druga pogosta težava je prekoračitev letne kvote. Delodajalci s statusom mikro ali malega podjetja imajo omejitev glede skupnega števila opravljenih ur študentskega dela v posameznem letu, ki je vezana na število redno zaposlenih.
Kontrolni seznam pred najemom študenta:
- Preverite veljavnost napotnice in podatke študentskega servisa.
- Določite urno postavko, ki ni nižja od minimalne.
- Pripravite evidenčni list za beleženje ur.
- Zagotovite uvodno usposabljanje za varnost pri delu.
- Preverite, ali ste blizu letne kvote opravljenih ur.
- V pogodbi s servisom preverite rok za plačilo in provizijo.
Študentsko delo je koristno orodje za fleksibilno pokrivanje kadrovskih potreb, vendar zahteva enako administrativno skrbnost kot vsaka druga oblika dela. Če imate dvome glede pravilnosti postopkov, se obrnite na študentski servis ali pravnega svetovalca.